Zimska počitniška šola - Tečaj Linux-a: Razlika med redakcijama

Redakcija: 11:59, 20. januar 2007

Vsebina

1 Osnovne informacije
2 Kaj je Unix, kaj Linux in kaj GNU/Linux
3 Multimedijska podpora v GNU/Linux
4 Linux za komunikacijo
5 Varnost na Internetu
6 Ukazna lupina in ostalo drobovje
7 Demonstracija

Osnovne informacije

Naslov: Osnove operacijskega sistema Unix/Linux

Trajanje: 1 dan, 5 ur

Izvaja: Aleš Zamuda

Hitre povezave:

Kaj je Unix, kaj Linux in kaj GNU/Linux

Zgodovina razvoja operacijskih sistemov
- Unix zamenja Multics
- Linux zamenja Unix
GNU/Linux je navezava ostale proste odprtokodne programske opreme z jedrom linux.
Glavne distribucije: Debian, Fedora Core, Slackware, Gentoo, Ubuntu, Mandriva, Knoppix
- distribucija nudi več kot 15.000 programov poleg samega operacijskega sistema
- za namestitev novega programa ni potrebno plačilo, ampak le nekaj klikov
Razširjenost: linux deluje na GSM telefonih, kot tudi v superračunalnikih in naših domačih PC računalnikih, kot tudi na Playstation 3 sistemih.
Namizna okolja: KDE, Gnome, Xfce, IceWM, Hackedbox; 3D okraski: Beryl
Drugi sodobni operacijski sistemi: FreeBSD, ReactOS

Multimedijska podpora v GNU/Linux

Predvajanje filmov: VLC, mplayer, xine
Predvajanje glasbe: Amarok
Obdelava zvoka: Audacity
Priprava zgoščenk: K3b
Obdelava slik: digikam / podpira Flickr
Izdelava 3D svetov: Blender
Igre: Quake pogoni (Tremulous, OpenArena, Nexuiz, Warsow), Win32 igre (preko wine, cedega in DOSBox)

Linux za komunikacijo

Brskalniki: Firefox, Konqueror, Opera, (IE, IE7)

Blogi: Akregator, WordPress
Takojšnje sporočanje: Kopete
Delo na oddaljenih računalnikih: ssh, rdesktop, vnc
Pisanje dokumentov: OpenOffice.org, Koffice
Objava vsebin: Mediawiki, Gallery 2

Varnost na Internetu

Linux ne potrebuje antivirusnega programa, ima vgrajen požarni zid in onemogoča pisanje po sistemskem delu diska. Sicer pa skoraj vsa varnostna orodja lahko poganjamo na linuxu (Top 100 Network Security Tools) in dodobra preizkusimo svoj sistem.

Ukazna lupina in ostalo drobovje

Pogosto za delo z računalnikom raje kot miško, uporabimo tipkovnico. To je na sistemih linux še posebej res -- z miško lahko sicer opravimo vse, vendar s tipkovnico dobimo večjo izrazno moč. S pisanjem ukazov lahko marsikatero opravilo opravimo mnogo hitreje, več opravil skupaj pa lahko preprosto združimo v skripte.

Lupine: bash, fish.
Emulatorji lupin: Konsole, Yakuake, gnome-terminal, xterm.
Programski jeziki: Python, Ruby, C/C++, Java
Hekerska kultura: Jargon file, Jargon wiki

Demonstracija

Kratki predstavitvi sistema GNU/Linux bo sledila dejanska demonstracija na računalniku.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+==Osnovne informacije==
 '''Naslov''': Osnove operacijskega sistema [http://sl.wikipedia.org/wiki/Unix Unix]/[http://sl.wikipedia.org/wiki/Linux Linux]
@@ Vrstica 10: / Vrstica 11: @@
 ==Kaj je Unix, kaj Linux in kaj GNU/Linux==
+<table><tr><td>
 *[[Media:Unix_history.png | Zgodovina razvoja operacijskih sistemov]]
 **[http://sl.wikipedia.org/wiki/Unix Unix] zamenja Multics
@@ Vrstica 20: / Vrstica 22: @@
 *Namizna okolja: [http://www.kde.org/ KDE], [http://www.gnome.org/ Gnome], [http://www.xfce.org/ Xfce], [http://www.icewm.org/ IceWM], [http://scrudgeware.org/projects/Hackedbox Hackedbox]; 3D okraski: [http://www.beryl-project.org/ Beryl]
 *Drugi sodobni operacijski sistemi: [http://www.freebsd.org/ FreeBSD], [http://www.reactos.org/ ReactOS]
+</td><td>[[Image:Unix_history.png|thumb|right|300px]]</td></tr></table>
 ==Multimedijska podpora v GNU/Linux==
+<table><tr><td>
 *Predvajanje filmov: [http://www.videolan.org/vlc/ VLC], [http://www.mplayerhq.hu/ mplayer], [http://xinehq.de/ xine]
 *Predvajanje glasbe: [http://amarok.kde.org/ Amarok]
@@ Vrstica 29: / Vrstica 33: @@
 *Izdelava 3D svetov: [http://www.blender.org/ Blender]
 *Igre: Quake pogoni ([http://tremulous.net/ Tremulous], [http://mods.moddb.com/5727/openarena/image-gallery/ OpenArena], [http://www.alientrap.org/nexuiz/ Nexuiz], [http://www.warsow.net/?page=media Warsow]), Win32 igre (preko [http://www.winehq.com/ wine], [http://www.transgaming.com/ cedega] in [http://dosbox.sourceforge.net/ DOSBox])
+</td><td>[[Image:Unix_history.png|thumb|right|300px]]</td></tr></table>
 ==Linux za komunikacijo==
+<table><tr><td>
 Brskalniki: [http://www.mozilla.com/en-US/firefox/ Firefox], [http://www.konqueror.org/ Konqueror], [http://www.opera.com/products/desktop/ Opera], ([http://www.tatanka.com.br/ IE],  [http://webexpose.org/2007/01/07/internet-explorer-7-on-linux/ IE7])
-*Sledenje blogom: [http://akregator.kde.org/index.php Akregator]
+*Blogi: [http://akregator.kde.org/index.php Akregator], [http://wordpress.org/ WordPress]
 *Takojšnje sporočanje: [http://kopete.kde.org/ Kopete]
 *Delo na oddaljenih računalnikih: [http://www.openssh.com/ ssh], [http://www.rdesktop.org/ rdesktop], [http://en.wikipedia.org/wiki/VNC vnc]
 *Pisanje dokumentov: [http://www.openoffice.org/ OpenOffice.org], [http://www.koffice.org/ Koffice]
-*Objava dokumentov: [http://www.mediawiki.org/ Mediawiki], [http://gallery.menalto.com/ Gallery 2]
+*Objava vsebin: [http://www.mediawiki.org/ Mediawiki], [http://gallery.menalto.com/ Gallery 2]
+</td><td>[[Image:Unix_history.png|thumb|right|300px]]</td></tr></table>
 ==Varnost na Internetu==
-Linux ne potrebuje antivirusnega programa, ima vgrajen požarni zid in onemogoča pisanje po sistemskem delu diska. Sicer pa skoraj vsa varnostna orodja lahko poganjamo na linuxu ([http://sectools.org/ Top 100 Network Security Tools]) in dodobra preizkusimo svoj računalnik.
+Linux ne potrebuje antivirusnega programa, ima vgrajen požarni zid in onemogoča pisanje po sistemskem delu diska. Sicer pa skoraj vsa varnostna orodja lahko poganjamo na linuxu ([http://sectools.org/ Top 100 Network Security Tools]) in dodobra preizkusimo svoj sistem.
-==Ukazna lupina==
+==Ukazna lupina in ostalo drobovje==
+Pogosto za delo z računalnikom raje kot miško, uporabimo tipkovnico. To je na sistemih linux še posebej res -- z miško lahko sicer opravimo vse, vendar s tipkovnico dobimo večjo izrazno moč.
 S pisanjem ukazov lahko marsikatero opravilo opravimo mnogo hitreje, več opravil skupaj
 pa lahko preprosto združimo v skripte.
@@ Vrstica 47: / Vrstica 55: @@
 *Lupine: [http://www.gnu.org/software/bash/ bash], [http://arstechnica.com/articles/columns/linux/linux-20051218.ars fish].
 *Emulatorji lupin: [http://konsole.kde.org/ Konsole], [http://kde-apps.org/content/show.php?content=29153 Yakuake], [http://en.wikipedia.org/wiki/GNOME_Terminal gnome-terminal], [http://dickey.his.com/xterm/ xterm].
-*programski jeziki: [http://www.python.org/ Python], [http://www.ruby-lang.org/ Ruby], [http://en.wikipedia.org/wiki/C++ C/C++], [http://gcc.gnu.org/java/ Java]
+*Programski jeziki: [http://www.python.org/ Python], [http://www.ruby-lang.org/ Ruby], [http://en.wikipedia.org/wiki/C++ C/C++], [http://gcc.gnu.org/java/ Java]
+*Hekerska kultura: [http://www.catb.org/~esr/jargon/ Jargon file], [http://wiki.ursine.ca/Jargon Jargon wiki]
-==Hekerska kultura==
-*[http://www.catb.org/~esr/jargon/ Jargon file], [http://wiki.ursine.ca/Jargon Jargon wiki]
 ==Demonstracija==
 Kratki predstavitvi sistema GNU/Linux bo sledila dejanska demonstracija na računalniku.