Zimska počitniška šola - Tečaj Linux-a: Razlika med redakcijama

Trenutna redakcija s časom 11:34, 20. februar 2012

Vsebina

1 Osnovne informacije
2 Kaj je Unix, kaj Linux in kaj GNU/Linux
3 Multimedijska podpora v GNU/Linux
4 Linux za komunikacijo
5 Varnost na Internetu
6 Superračunalništvo
7 Ukazna lupina in ostalo drobovje
8 Demonstracija

Osnovne informacije

Naslov: Osnove operacijskega sistema Unix/Linux

Termini:

20. feb 2012, ob 9:00, prostor F-203 in še F-104
21. feb 2011, ob 9:00, prostor F-203
22. feb 2010 ob 9:00, prostor F-203
15. feb 2010 ob 9:00, prostor F-203
18. feb 2008 ob 9:00, prostor C-202
25. feb 2008 ob 9:00, prostor C-202
27. feb 2007 ob 10:00, prostor C-202

Izvaja: mag. Aleš Zamuda

Ciljna publika: bodoči študenti R-IT

Hitre povezave:

Kaj je Unix, kaj Linux in kaj GNU/Linux

Zgodovina razvoja operacijskih sistemov
Unix zamenja Multics
Linux zamenja Unix
GNU/Linux je navezava ostale proste odprtokodne programske opreme z jedrom linux
Glavne distribucije: Debian, Fedora Core, Slackware, Gentoo, Ubuntu, Mandriva, Knoppix
- distribucija nudi več kot 15.000 programov poleg samega operacijskega sistema
- za namestitev novega programa ni potrebno plačilo, ampak le nekaj klikov
Razširjenost: linux deluje na GSM telefonih, kot tudi v superračunalnikih in naših domačih PC računalnikih, kot tudi na Playstation 3 sistemih
Namizna okolja: KDE, Gnome, Xfce, IceWM, Hackedbox; 3D okraski: Beryl
Drugi sodobni operacijski sistemi: FreeBSD, ReactOS

Multimedijska podpora v GNU/Linux

Razširjenost na mobilnih telefonih, superračunalnikih, osebnih, prenosnih in strežniških računalnikih, z najrazličnejšimi uporabniškimi vmesniki: Android, GNOME, KDE, Playstation uporabniški vmesnik in razni spletni vmesniki
Predvajanje filmov: VLC, mplayer, xine
Predvajanje glasbe: Amarok
Obdelava zvoka: Audacity
Priprava zgoščenk: K3b
Obdelava slik: Inkscape, Krita, GIMP, digiKam (podpira Flickr)
Izdelava 3D svetov: Blender
Igre: Quake pogoni (Tremulous, OpenArena, Nexuiz, Warsow), Win32 igre (preko Wine, Cedega in DOSBox); demo video

Linux za komunikacijo

Brskalniki: Firefox, Konqueror, Opera, (IE, IE7)

Blogi: Akregator, WordPress
Takojšnje sporočanje: Kopete, Gaim
Delo na oddaljenih računalnikih: OpenSSH, rdesktop, Virtual Network Computing (VNC)
Pisanje dokumentov: OpenOffice.org, Koffice
Objava vsebin: Mediawiki, Gallery 2, TYPO3, Joomla!, WordPress

Varnost na Internetu

Linux ne potrebuje antivirusnega programa, ima vgrajen požarni zid in onemogoča pisanje po sistemskem delu diska. Sicer pa skoraj vsa varnostna orodja lahko poganjamo na linuxu (Top 100 Network Security Tools) in dodobra preizkusimo svoj sistem.

Superračunalništvo

Linux je prevladujoč operacijski sistem pri gradnji velikih superračunalnikov (lestvica). Podpira tudi številne virtualizacijske tehnologije (Xen, VMware, VirtualBox in druge).

Ukazna lupina in ostalo drobovje

Pogosto za delo z računalnikom raje kot miško, uporabimo tipkovnico. To je na sistemih linux še posebej res -- z miško lahko sicer opravimo vse, vendar s tipkovnico dobimo večjo izrazno moč. S pisanjem ukazov lahko marsikatero opravilo opravimo mnogo hitreje, več opravil skupaj pa lahko preprosto združimo v skripte.

Lupine: GNU Bourne-Again Shell (bash), Friendly Interactive Shell (Fish)
Emulatorji lupin: Konsole, Yakuake, GNOME Terminal, xterm
Sistemska programska oprema: LinuxBIOS, SystemRescueCd
Programski jeziki: Python, Ruby, C/C++, Java
Hekerska kultura: Jargon File, Jargon Wiki

Demonstracija

Kratki predstavitvi sistema GNU/Linux bo sledila dejanska demonstracija na računalniku. Video 1.

Poleg standardnih ukazov smo prepoznali tudi nekaj njihovih zanimivejših parametrov in kombinacij:

gvim -
sed -e "s*/raj/**g"
lsof | uniq
awk parser z print in printf
screen -S
tail -f
wc -l
vim bližnjice, nastavitve in enovrstični ukazi: :x, !top, !ls
elinks in miška
uniq
bc
diff
nc -u -p in binarni vhod za pogovor z UDP strežniki
telnet, GET, wget -r -l
qemu -cdrom
mkfifo, cat, tail, tee kombinacija
echo -n
fish
in kombinacijo teh ukazov v različnih skriptah:
- testiranje dostopnosti UDP strežnikov
- interaktivni pogovor po HTTP protokolu v ukazni vrstici
- analizator HTML vsebine
- pretvorba med formati ASCII, PDF, PS in njihovo urejanje
- uporaba pipe za preprost klepetalni program
- urejanje PS datotek: spreminjanje besedila in barv
- izpis števila večkrat odprtih datotek na sistemu, z enovrstično skripto: ukazi lsof, wc, uniq, tee, cat, awk, bc

<poll> Vam najbolj priljubljeno jedro operacijskega sistema je: Linux FreeBSD NetBSD Solaris HP-UX AIX FreeDOS XNU NT Kakšen bolj eksotični </poll> <poll> STATSSL </poll>

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 '''Naslov''': Osnove operacijskega sistema [http://sl.wikipedia.org/wiki/Unix Unix]/[http://sl.wikipedia.org/wiki/Linux Linux]
-'''Trajanje''': 1 dan, 5 ur
+'''Termini''':
+*20. feb 2012, ob 9:00, prostor F-203 in še F-104
+*21. feb 2011, ob 9:00, prostor F-203
+*22. feb 2010 ob 9:00, prostor F-203
+*15. feb 2010 ob 9:00, prostor F-203
+*18. feb 2008 ob 9:00, prostor C-202
+*25. feb 2008 ob 9:00, prostor C-202
+*27. feb 2007 ob 10:00, prostor C-202
-'''Izvaja''': [[Aleš Zamuda]]
+'''Izvaja''': mag. [[Aleš Zamuda]]
+'''Ciljna publika''': bodoči študenti R-IT
 '''Hitre povezave''':
 *[[Prosti_odprtokodni_sistemi | Nekaj aktualnih slik za hiter začetek]]
-*[[Raziskovalna dejavnost#Orodja | Odprtokodja orodja, ki jih uporabljamo v laboratoriju]]
+*[[Raziskovalna dejavnost#Orodja | Odprtokodna orodja, ki jih uporabljamo v laboratoriju]]
-*[http://www.ubuntu.si/drupal/?q=node/12 Nekaj slik Ubuntu linux namizja]
+*[http://www.ubuntu.si/drupal/?q=node/2 Nekaj slik Ubuntu linux namizja]
+*[http://shots.linuxquestions.org Še več slik različnih linux distribucij]
+*[http://iso.linuxquestions.org/ CD/DVD  zbirka linux distribucij]
 ==Kaj je Unix, kaj Linux in kaj GNU/Linux==
@@ Vrstica 16: / Vrstica 27: @@
 *[http://sl.wikipedia.org/wiki/Unix Unix] zamenja Multics
 *[http://sl.wikipedia.org/wiki/Linux Linux] zamenja Unix
-*'''GNU/Linux''' je navezava ostale proste odprtokodne programske opreme z jedrom linux.
+*'''GNU/Linux''' je navezava ostale proste odprtokodne programske opreme z jedrom linux
 *Glavne distribucije: [http://www.debian.org/ Debian], [http://fedora.redhat.com/ Fedora Core], [http://www.slackware.com/ Slackware], [http://www.gentoo.org/ Gentoo], [http://www.ubuntu.si/ Ubuntu], [http://www.mandriva.com/ Mandriva], [http://www.knoppix.org/ Knoppix]
 **distribucija nudi več kot 15.000 programov poleg samega operacijskega sistema
 **za namestitev novega programa ni potrebno plačilo, ampak le nekaj klikov
-*Razširjenost: linux deluje na GSM telefonih, kot tudi v superračunalnikih in naših domačih PC računalnikih, kot tudi na [http://en.wikipedia.org/wiki/Playstation_3 Playstation 3] sistemih.
+*Razširjenost: linux deluje na GSM telefonih, kot tudi v superračunalnikih in naših domačih PC računalnikih, kot tudi na [http://en.wikipedia.org/wiki/Playstation_3 Playstation 3] sistemih
 *Namizna okolja: [http://www.kde.org/ KDE], [http://www.gnome.org/ Gnome], [http://www.xfce.org/ Xfce], [http://www.icewm.org/ IceWM], [http://scrudgeware.org/projects/Hackedbox Hackedbox]; 3D okraski: [http://www.beryl-project.org/ Beryl]
 *Drugi sodobni operacijski sistemi: [http://www.freebsd.org/ FreeBSD], [http://www.reactos.org/ ReactOS]
@@ Vrstica 27: / Vrstica 38: @@
 ==Multimedijska podpora v GNU/Linux==
 <table><tr><td width=600px>
-*Predvajanje filmov: [http://www.videolan.org/vlc/ VLC], [http://www.mplayerhq.hu/ mplayer], [http://xinehq.de/ xine]
+*Razširjenost na mobilnih telefonih, superračunalnikih, osebnih, prenosnih in strežniških računalnikih, z najrazličnejšimi uporabniškimi vmesniki:  [http://en.wikipedia.org/wiki/Android_(operating_system) Android], GNOME, KDE, Playstation uporabniški vmesnik in razni spletni vmesniki
+*Predvajanje filmov: [http://www.videolan.org/vlc/ VLC], [http://en.wikipedia.org/wiki/MPlayer mplayer], [http://xinehq.de/ xine]
 *Predvajanje glasbe: [http://amarok.kde.org/ Amarok]
 *Obdelava zvoka: [http://audacity.sourceforge.net/ Audacity]
 *Priprava zgoščenk: [http://www.k3b.org/ K3b]
-*Obdelava slik: [http://digikam.org/ digikam] / podpira [http://www.flickr.com Flickr]
+*Obdelava slik: [http://www.inkscape.org/ Inkscape], [http://www.koffice.org/krita/ Krita], [http://www.gimp.org/ GIMP], [http://digikam.org/ digiKam] (podpira [http://www.flickr.com Flickr])
 *Izdelava 3D svetov: [http://www.blender.org/ Blender]
-*Igre: Quake pogoni ([http://tremulous.net/ Tremulous], [http://mods.moddb.com/5727/openarena/image-gallery/ OpenArena], [http://www.alientrap.org/nexuiz/ Nexuiz], [http://www.warsow.net/?page=media Warsow]), Win32 igre (preko [http://www.winehq.com/ wine], [http://www.transgaming.com/ cedega] in [http://dosbox.sourceforge.net/ DOSBox])
+*Igre: Quake pogoni ([http://tremulous.net/ Tremulous], [http://mods.moddb.com/5727/openarena/image-gallery/ OpenArena], [http://www.alientrap.org/nexuiz/ Nexuiz], [http://www.warsow.net/?page=media Warsow]), Win32 igre (preko [http://www.winehq.com/ Wine], [http://www.transgaming.com/ Cedega] in [http://dosbox.sourceforge.net/ DOSBox]); [http://liquidat.wordpress.com/2008/03/03/an-incomplete-list-of-high-quality-open-source-games/ demo video]
 </td><td width=20%>[[Image:Linux_Multimedia.jpg|thumb|right|300px]]</td></tr></table>
@@ Vrstica 40: / Vrstica 52: @@
 Brskalniki: [http://www.mozilla.com/en-US/firefox/ Firefox], [http://www.konqueror.org/ Konqueror], [http://www.opera.com/products/desktop/ Opera], ([http://www.tatanka.com.br/ IE],  [http://webexpose.org/2007/01/07/internet-explorer-7-on-linux/ IE7])
 *Blogi: [http://akregator.kde.org/index.php Akregator], [http://wordpress.org/ WordPress]
-*Takojšnje sporočanje: [http://kopete.kde.org/ Kopete]
+*Takojšnje sporočanje: [http://kopete.kde.org/ Kopete], [http://gaim.sourceforge.net/ Gaim]
-*Delo na oddaljenih računalnikih: [http://www.openssh.com/ ssh], [http://www.rdesktop.org/ rdesktop], [http://en.wikipedia.org/wiki/VNC vnc]
+*Delo na oddaljenih računalnikih: [http://www.openssh.com/ OpenSSH], [http://www.rdesktop.org/ rdesktop], [http://en.wikipedia.org/wiki/VNC Virtual Network Computing (VNC)]
 *Pisanje dokumentov: [http://www.openoffice.org/ OpenOffice.org], [http://www.koffice.org/ Koffice]
-*Objava vsebin: [http://www.mediawiki.org/ Mediawiki], [http://gallery.menalto.com/ Gallery 2]
+*Objava vsebin: [http://www.mediawiki.org/ Mediawiki], [http://gallery.menalto.com/ Gallery 2], [http://typo3.com/Screenshots.1627.0.html TYPO3], [http://www.joomla.org/ Joomla!], [http://wordpress.org/ WordPress]
 </td><td width=20%>[[Image:Linux_communication.jpg|thumb|right|300px]]</td></tr></table>
 ==Varnost na Internetu==
 Linux ne potrebuje antivirusnega programa, ima vgrajen požarni zid in onemogoča pisanje po sistemskem delu diska. Sicer pa skoraj vsa varnostna orodja lahko poganjamo na linuxu ([http://sectools.org/ Top 100 Network Security Tools]) in dodobra preizkusimo svoj sistem.
+== Superračunalništvo ==
+Linux je prevladujoč operacijski sistem pri gradnji velikih superračunalnikov ([http://en.wikipedia.org/wiki/TOP500 lestvica]). Podpira tudi številne virtualizacijske tehnologije ([http://en.wikipedia.org/wiki/Xen Xen], [http://en.wikipedia.org/wiki/VMware VMware], [http://www.virtualbox.org/ VirtualBox] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Virtualization druge]).
 ==Ukazna lupina in ostalo drobovje==
@@ Vrstica 54: / Vrstica 69: @@
 pa lahko preprosto združimo v skripte.
-*Lupine: [http://www.gnu.org/software/bash/ bash], [http://arstechnica.com/articles/columns/linux/linux-20051218.ars fish].
+*Lupine: [http://www.gnu.org/software/bash/ GNU Bourne-Again Shell (bash)], [http://arstechnica.com/articles/columns/linux/linux-20051218.ars Friendly Interactive Shell (Fish)]
-*Emulatorji lupin: [http://konsole.kde.org/ Konsole], [http://kde-apps.org/content/show.php?content=29153 Yakuake], [http://en.wikipedia.org/wiki/GNOME_Terminal gnome-terminal], [http://dickey.his.com/xterm/ xterm].
+*Emulatorji lupin: [http://konsole.kde.org/ Konsole], [http://kde-apps.org/content/show.php?content=29153 Yakuake], [http://en.wikipedia.org/wiki/GNOME_Terminal GNOME Terminal], [http://dickey.his.com/xterm/ xterm]
+*Sistemska programska oprema: [http://www.linuxbios.org/ LinuxBIOS], [http://www.sysresccd.org/ SystemRescueCd]
 *Programski jeziki: [http://www.python.org/ Python], [http://www.ruby-lang.org/ Ruby], [http://en.wikipedia.org/wiki/C++ C/C++], [http://gcc.gnu.org/java/ Java]
-*Hekerska kultura: [http://www.catb.org/~esr/jargon/ Jargon file], [http://wiki.ursine.ca/Jargon Jargon wiki]
+*Hekerska kultura: [http://www.catb.org/~esr/jargon/ Jargon File], [http://wiki.ursine.ca/Jargon Jargon Wiki]
 ==Demonstracija==
 Kratki predstavitvi sistema GNU/Linux bo sledila dejanska demonstracija na računalniku.
+[http://www.youtube.com/watch?v=nOPjHC_Y0lc Video 1].
+Poleg standardnih ukazov smo prepoznali tudi nekaj njihovih zanimivejših parametrov in kombinacij:
+* gvim -
+* sed -e "s*/raj/**g"
+* lsof | uniq
+* awk parser z print in printf
+* screen -S
+* tail -f
+* wc -l
+* vim bližnjice, nastavitve in enovrstični ukazi: :x, !top, !ls
+* elinks in miška
+* uniq
+* bc
+* diff
+* nc -u -p in binarni vhod za pogovor z UDP strežniki
+* telnet, GET, wget -r -l
+* qemu -cdrom
+* mkfifo, cat, tail, tee kombinacija
+* echo -n
+* fish
+* in kombinacijo teh ukazov v različnih skriptah:
+** testiranje dostopnosti UDP strežnikov
+** interaktivni pogovor po HTTP protokolu v ukazni vrstici
+** analizator HTML vsebine
+** pretvorba med formati ASCII, PDF, PS in njihovo urejanje
+** uporaba pipe za preprost klepetalni program
+** urejanje PS datotek: spreminjanje besedila in barv
+** izpis števila večkrat odprtih datotek na sistemu, z enovrstično skripto: ukazi lsof, wc, uniq, tee, cat, awk, bc
+<poll>
+Vam najbolj priljubljeno jedro operacijskega sistema je:
+Linux
+FreeBSD
+NetBSD
+Solaris
+HP-UX
+AIX
+FreeDOS
+XNU
+NT
+Kakšen bolj eksotični
+</poll>
+<poll>
+STATSSL
+</poll>
+[[Category:Tečaji]]
+[[Category:Aleš Zamuda]]