Zimska počitniška šola - Tečaj Linux-a: Razlika med redakcijama

Redakcija: 08:04, 28. februar 2007

Osnovne informacije

Naslov: Osnove operacijskega sistema Unix/Linux

Trajanje: 1 dan, 5 ur (27. feb 2007 ob 10:00, prostor C-202)

Izvaja: Aleš Zamuda

Ciljna publika: bodoči študentje

Hitre povezave:

• Nekaj aktualnih slik za hiter začetek
• Odprtokodna orodja, ki jih uporabljamo v laboratoriju
• Nekaj slik Ubuntu linux namizja
• Še več slik različnih linux distribucij
• CD/DVD zbirka linux distribucij

Kaj je Unix, kaj Linux in kaj GNU/Linux

Zgodovina razvoja operacijskih sistemov Unix zamenja Multics Linux zamenja Unix GNU/Linux je navezava ostale proste odprtokodne programske opreme z jedrom linux Glavne distribucije: Debian, Fedora Core, Slackware, Gentoo, Ubuntu, Mandriva, Knoppix distribucija nudi več kot 15.000 programov poleg samega operacijskega sistema za namestitev novega programa ni potrebno plačilo, ampak le nekaj klikov Razširjenost: linux deluje na GSM telefonih, kot tudi v superračunalnikih in naših domačih PC računalnikih, kot tudi na Playstation 3 sistemih Namizna okolja: KDE, Gnome, Xfce, IceWM, Hackedbox; 3D okraski: Beryl Drugi sodobni operacijski sistemi: FreeBSD, ReactOS

Multimedijska podpora v GNU/Linux

Predvajanje filmov: VLC, mplayer, xine Predvajanje glasbe: Amarok Obdelava zvoka: Audacity Priprava zgoščenk: K3b Obdelava slik: Inkscape, Krita, GIMP, digiKam (podpira Flickr) Izdelava 3D svetov: Blender Igre: Quake pogoni (Tremulous, OpenArena, Nexuiz, Warsow), Win32 igre (preko Wine, Cedega in DOSBox)

Linux za komunikacijo

Brskalniki: Firefox, Konqueror, Opera, (IE, IE7) Blogi: Akregator, WordPress Takojšnje sporočanje: Kopete, Gaim Delo na oddaljenih računalnikih: OpenSSH, rdesktop, Virtual Network Computing (VNC) Pisanje dokumentov: OpenOffice.org, Koffice Objava vsebin: Mediawiki, Gallery 2, TYPO3, Joomla!, WordPress

Varnost na Internetu

Linux ne potrebuje antivirusnega programa, ima vgrajen požarni zid in onemogoča pisanje po sistemskem delu diska. Sicer pa skoraj vsa varnostna orodja lahko poganjamo na linuxu (Top 100 Network Security Tools) in dodobra preizkusimo svoj sistem.

Ukazna lupina in ostalo drobovje

Pogosto za delo z računalnikom raje kot miško, uporabimo tipkovnico. To je na sistemih linux še posebej res -- z miško lahko sicer opravimo vse, vendar s tipkovnico dobimo večjo izrazno moč. S pisanjem ukazov lahko marsikatero opravilo opravimo mnogo hitreje, več opravil skupaj pa lahko preprosto združimo v skripte.

• Lupine: GNU Bourne-Again Shell (bash), Friendly Interactive Shell (Fish)
• Emulatorji lupin: Konsole, Yakuake, GNOME Terminal, xterm
• Sistemska programska oprema: LinuxBIOS, SystemRescueCd
• Programski jeziki: Python, Ruby, C/C++, Java
• Hekerska kultura: Jargon File, Jargon Wiki

Demonstracija

Kratki predstavitvi sistema GNU/Linux bo sledila dejanska demonstracija na računalniku. Video 1.

Poleg standardnih ukazov smo prepoznali tudi nekaj njihovih zanimivejših parametrov in kombinacij:

• gvim -
• sed -e "s*/raj/**g"
• lsof | uniq
• awk parser z print in printf
• screen -S
• tail -f
• wc -l
• vim bližnjice, nastavitve in enovrstični ukazi: :x, !top, !ls
• elinks in miška
• uniq
• bc
• diff
• nc -u -p in binarni vhod za pogovor z UDP strežniki
• telnet, GET, wget -r -l
• qemu -cdrom
• mkfifo, cat, tail, tee kombinacija
• echo -n
• fish
• in kombinacijo teh ukazov v različnih skriptah:
  • testiranje dostopnosti UDP strežnikov
  • interaktivni pogovor po HTTP protokolau v ukazni vrstici
  • analizator HTML vsebine
  • pretvorba med formati ASCII, PDF, PS in njihovo urejanje
  • uporaba pipe za preprost klepetalni program
  • urejanje PS datotek: spreminjanje besedila in barv
  • izpis števila večkrat odprtih datotek na sistemu, z enovrstično skripto: ukazi lsof, wc, uniq, tee, cat, awk, bc