Zimska počitniška šola - Tečaj Linux-a: Razlika med redakcijama

Redakcija: 19:38, 21. februar 2007

Vsebina

1 Osnovne informacije
2 Kaj je Unix, kaj Linux in kaj GNU/Linux
3 Multimedijska podpora v GNU/Linux
4 Linux za komunikacijo
5 Varnost na Internetu
6 Ukazna lupina in ostalo drobovje
7 Demonstracija

Osnovne informacije

Naslov: Osnove operacijskega sistema Unix/Linux

Trajanje: 1 dan, 5 ur

Izvaja: Aleš Zamuda

Ciljna publika: bodoči študentje

Hitre povezave:

Kaj je Unix, kaj Linux in kaj GNU/Linux

Zgodovina razvoja operacijskih sistemov
Unix zamenja Multics
Linux zamenja Unix
GNU/Linux je navezava ostale proste odprtokodne programske opreme z jedrom linux.
Glavne distribucije: Debian, Fedora Core, Slackware, Gentoo, Ubuntu, Mandriva, Knoppix
- distribucija nudi več kot 15.000 programov poleg samega operacijskega sistema
- za namestitev novega programa ni potrebno plačilo, ampak le nekaj klikov
Razširjenost: linux deluje na GSM telefonih, kot tudi v superračunalnikih in naših domačih PC računalnikih, kot tudi na Playstation 3 sistemih.
Namizna okolja: KDE, Gnome, Xfce, IceWM, Hackedbox; 3D okraski: Beryl
Drugi sodobni operacijski sistemi: FreeBSD, ReactOS

Multimedijska podpora v GNU/Linux

Predvajanje filmov: VLC, mplayer, xine
Predvajanje glasbe: Amarok
Obdelava zvoka: Audacity
Priprava zgoščenk: K3b
Obdelava slik: Inkscape, Krita, GIMP, digiKam (podpira Flickr).
Izdelava 3D svetov: Blender
Igre: Quake pogoni (Tremulous, OpenArena, Nexuiz, Warsow), Win32 igre (preko Wine, Cedega in DOSBox)

Linux za komunikacijo

Brskalniki: Firefox, Konqueror, Opera, (IE, IE7)

Blogi: Akregator, WordPress
Takojšnje sporočanje: Kopete, Gaim
Delo na oddaljenih računalnikih: OpenSSH, rdesktop, Virtual Network Computing (VNC)
Pisanje dokumentov: OpenOffice.org, Koffice
Objava vsebin: Mediawiki, Gallery 2, TYPO3, Joomla!, WordPress

Varnost na Internetu

Linux ne potrebuje antivirusnega programa, ima vgrajen požarni zid in onemogoča pisanje po sistemskem delu diska. Sicer pa skoraj vsa varnostna orodja lahko poganjamo na linuxu (Top 100 Network Security Tools) in dodobra preizkusimo svoj sistem.

Ukazna lupina in ostalo drobovje

Pogosto za delo z računalnikom raje kot miško, uporabimo tipkovnico. To je na sistemih linux še posebej res -- z miško lahko sicer opravimo vse, vendar s tipkovnico dobimo večjo izrazno moč. S pisanjem ukazov lahko marsikatero opravilo opravimo mnogo hitreje, več opravil skupaj pa lahko preprosto združimo v skripte.

Lupine: GNU Bourne-Again Shell (bash), Friendly Interactive Shell (Fish).
Emulatorji lupin: Konsole, Yakuake, GNOME Terminal, xterm.
Sistemska programska oprema: LinuxBIOS, SystemRescueCd.
Programski jeziki: Python, Ruby, C/C++, Java
Hekerska kultura: Jargon File, Jargon Wiki

Demonstracija

Kratki predstavitvi sistema GNU/Linux bo sledila dejanska demonstracija na računalniku. Video 1.

@@ Vrstica 60: / Vrstica 60: @@
 *Lupine: [http://www.gnu.org/software/bash/ GNU Bourne-Again Shell (bash)], [http://arstechnica.com/articles/columns/linux/linux-20051218.ars Friendly Interactive Shell (Fish)].
 *Emulatorji lupin: [http://konsole.kde.org/ Konsole], [http://kde-apps.org/content/show.php?content=29153 Yakuake], [http://en.wikipedia.org/wiki/GNOME_Terminal GNOME Terminal], [http://dickey.his.com/xterm/ xterm].
-*Sistemska programska oprema: [http://www.linuxbios.org/ LinuxBIOS], [http://www.sysresccd.org/ SystemRescueCd]
+*Sistemska programska oprema: [http://www.linuxbios.org/ LinuxBIOS], [http://www.sysresccd.org/ SystemRescueCd].
 *Programski jeziki: [http://www.python.org/ Python], [http://www.ruby-lang.org/ Ruby], [http://en.wikipedia.org/wiki/C++ C/C++], [http://gcc.gnu.org/java/ Java]
 *Hekerska kultura: [http://www.catb.org/~esr/jargon/ Jargon File], [http://wiki.ursine.ca/Jargon Jargon Wiki]